SPLOŠNO

ODŠKODNINA – KAJ TO JE?

Pojem odškodnine je potrebno razumeti v splošnem pravnem pomenu in na podlagi posebnih določil Obligacijskega zakonika. V splošnem pomeni  povračilo protipravne škode. Da smo upravičeni do nje mora obstajati odškodninska odgovornost tretje osebe. Za nastanek le te, morajo biti kumulativno izpolnjeni štirje pogoji in sicer: nastati mora škoda, povzročitelj mora ravnati protipravno oz. na nedovoljen način, obstajati mora vzročna zveza med škodo ter nedovoljenim ravnanjem in odgovornost povzročitelja škode. Za slednjo se domneva, da obstaja kolikor povzročitelj ne dokaže, da za škodo ni odgovoren. Za prve tri pogoje je breme dokazovanja na oškodovancu.

Škoda predstavlja vsako prikrajšanje, ki ga oškodovanec utrpi sam kot oseba ali na svojem premoženju. Iz takšne opredelitve škodo delimo na premoženjsko in nepremoženjsko škodo.

Premoženjska škoda se kaže na zmanjšanju oškodovančevega premoženja, oziroma oškodovanec zaradi škodnega dogodka svojega premoženja ne more povečevati, kar predstavlja škodo na  izgubljenem dobičku.

Nepremoženjska škoda nastane, kadar škodni dogodek poseže v osebnostne pravice oškodovanca in posledično povzroči še telesne ali duševne bolečine, strah ali v primeru pravne osebe, okrnitev ugleda pravne osebe. Obligacijski zakonik izrecno določa, da pripada oškodovancu, če okoliščine primera zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravično denarno nadomestilo za nepremoženjsko škodo, neodvisno od povračila premoženjske škode, tudi če premoženjske škode ni. Tako zakon in sodna praksa kot nepremoženjsko škodo izrecno priznavata pretrpljene telesne bolečine, pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nevšečnosti med zdravljenjem, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice, pretrpljene duševne bolečine smrti bližnjega in pretrpljene duševne bolečine za strah. Škodo mora oškodovanec ne le izkazati, temveč jo tudi dokazati.

Namen povrnitve škode je, da se oškodovancu vzpostavi tisto stanje, ki bi bilo, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo. Če se z vzpostavitvijo prejšnjega stanja škoda ne odpravi popolnoma, je odgovorna oseba dolžna plačati za preostanek škode denarno nadomestilo. Medtem ko je z denarnim nadomestilom stanje oškodovanca, ki je s škodnim dogodkom utrpel le premoženjsko škodo, mogoče povrniti v enako ekonomsko stanje kot pred škodnim dogodkom, to v primeru nepremoženjske škode ni mogoče. Denarna odškodnina v primeru nepremoženjske škode namreč ne zasleduje ekonomskega interesa, temveč je le sredstvo, s katerim naj bi se oškodovanec potolažil za tisto kar je izgubil ali je oziroma še bo utrpel.

V ČEM JE PREDNOST DA SE ZA ZASTOPANJE POOBLASTI ODŠKODNINSKA DRUŽBA?

Proces uveljavljanja plačila škode napram zavarovalnici, ki je zavarovala odgovornost povzročitelja škode ali pa zoper delodajalca, ki je odgovoren za nastalo škodo napram svojemu zaposlenemu, ali pa v primeru škode, ki vam je nastala na drugem mestu in je zanjo odgovorna tretja oseba, je zelo kompleksen in posledično kompliciran. Problem ni samo v postopkih ampak v široki paleti pravnih, medicinskih in drugih tehničnih znanj, ki so potrebna za pravilno utemeljitev odškodninske odgovornosti in ustrezne višine odškodnine. Strokovnjakov s temi znanji je v Sloveniji relativno malo. Večinoma so zaposleni na zavarovalnicah, odškodninskih družbah in nekaj med za to specializiranimi odvetniki. Če se sami lotite uveljavitve odškodnine boste na nasprotni strani vedno imeli vrhunskega strokovnjaka, ki ima le en cilj; kako se izogniti plačilu škode oz. kako jo izplačati v čim nižji višini. Pri tem pa imajo na voljo skoraj neomejene resurse za zapletene in drage sodne postopke. Zato je v primeru, da vam je nastala škoda, za katero je odgovorna tretja oseba, najpametneje najeti strokovnjake, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje. Za nas delajo strokovnjaki, ki imajo preko 20 let zavarovalnih in odškodninskih izkušenj. V kolikor je v procesu potrebno sodelovanje odvetnika, najamemo takega, ki je specializiran za odškodnine in  ima tudi ustrezna zavarovalniška znanja ter izkušnje.

V postopku uveljavljanja odškodnine je včasih potrebno angažirati izvedence. Največkrat medicinske stroke, ki imajo izkušnje na teh področjih. Mi vemo kateri izvedenci so za to aktivnost najprimernejši.

ZAKAJ JE PRIMERNEJE SKLENITI SPORAZUM OZ. IZVENSODNO PORAVNAVO IN NE VLOŽITI TOŽBE ZOPER ZAVEZANCA ZA PLAČILO ŠKODE?

Po prometni nesreči, delovni nesreči, nesreči zaradi zdrsa in/ali padca ali drugi vrsti primera telesne poškodbe za katero je odgovorna tretja oseba, imate po zakonu pravico zahtevati povračilo pretrpljene škode za svoje telesne poškodbe, fizične in duševne bolečine in pretrpljeni strah. V večini prej opisanih primerov v ozadju obstaja odgovornostna zavarovalna polica. To je vedno v primerih prometnih nesreč, ker gre za obvezno zavarovanje. Odgovornostna zavarovalna polica pa obstaja velikokrat tudi v primerih delovnih nesreč pri delodajalcu in v primeru poškodb na zasebnih površinah v/ob zasebnih in javnih zgradbah. To precej olajša uveljavljanje pravične odškodnine, ker je namesto odgovorne tretje osebe  dolžna plačati nastalo škodo zavarovalnica povzročitelja škode, ki v ta namen razpolaga z ustreznimi denarnimi sredstvi.  Ko zavarovalnica ali pa kakšen drugi zavezanec za plačilo škode, ki je pravna oseba vidi, da ima nasproti odškodninske strokovnjake, se raje ustrezno poravna , kot pa, da bi se spustil v dolgotrajno pravdo z negotovim izidom. To zavarovalnici prihrani stroške obrambe pred sodiščem. V večini primerov je to koristno tudi za vas, oškodovanca, ker vam ni treba čakati več let, da bo sodišče rešilo vaš primer. V primeru, da ponujena višina izplačila škode ni primerna, bomo v odškodninski družbi uredili, da prejmete nesporni del odškodnine in za razliko do pravične višine škode ob našem skupnem soglasju, vložili na sodišču tožbo zoper odgovorno osebo in/ali zavezanca za plačilo odškodnine.

ALI JE IZPLAČANA ODŠKODNINA OBDAVČENA?

To je v primeru prejetega izplačila škode zelo utemeljeno vprašanje, ki ga obravnava Zakon o dohodnini. Na kratko lahko rečemo, da v večini primerov odškodnina iz naslova osebne poškodbe ni obdavčena. Je pa potrebna pazljivost, ker je oškodovanec lahko zaradi površnosti ali neznanja hitro v davčnem prekršku za posamezen del ali pa celotno prejeto izplačilo, če prejemka ne prijavi in ne plača davka iz naslova dohodnine. Tudi tu vam lahko pomagamo mi, da je vse skladno s predpisi. Zakon o dohodnini v čl. 27, tč 5. določa, da se dohodnine ne plača od povračila škode na podlagi sodbe sodišča zaradi osebnih poškodb (telesnih poškodb, bolezni ali smrti) ali škode na osebnem premoženju, vključno z zamudnimi obrestmi, razen za izplačilo, ki predstavlja nadomestilo za izgubljeni dohodek. Med navedena izplačila je mogoče šteti tudi odškodnine zaradi osebnih poškodb ali poškodovanja osebnega premoženja, izplačane na podlagi sodne ali izvensodne poravnave, ki ni sklenjena zaradi prikritja pravega namena strank in če izplačilo ne presega utemeljenega in razumnega zneska, ki je običajen za odškodnine izplačane na podlagi sodb sodišča v podobnih primerih. Zakonodajalec torej nalaga kar nekaj kumulativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da takšno plačilo škode spada v režim »oproščen plačila dohodnine«.

Posebej pa opozarjamo, da v primerih odškodninske odgovornosti, ko ta ni posledica osebne poškodbe oziroma ne gre za odškodnino za škode na osebnem premoženju, se ta šteje za odškodnino od katere se mora plačati dohodnina. Tak primer bi bil npr. denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v primeru razžalitve dobrega imena in časti storjene npr. s  sredstvi javnega obveščanja.

PROMETNE NESREČE

ZAKAJ V PRIMERU PROMETNE NESREČE ČIM PREJ POKLICATI STROKOVNJAKA ZA ODŠKODNINE?

Zelo pomembno je, da že od trenutka nastanka prometne nesreče celoten postopek teče brez napak iz vidika koristi oškodovanca. Odškodnina za pretrpljene poškodbe se izplačuje iz naslova sklenjenega zavarovanja avtomobilske odgovornosti, ki ga sklene lastnik vozila, s katerim je bilo povzročena nezgoda. Običajno se izplača odškodnina za pretrpljene telesne bolečine, strah ter zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Vsaka napaka ali pomanjkljivost lahko vpliva na končno višino odškodnine. Od pravilnosti zapisanega v evropskem poročilu in/ali v policijskem zapisniku je lahko odvisna tudi vaša usoda v odškodninskem postopku pred odgovornostno zavarovalnico povzročitelja škode.

To ne vpliva samo na višino kasneje priznane škode s  strani zavarovalnice, ampak je od tega odvisna tudi morebitna vaša soodgovornost  za nastanek škode, kar vpliva na pravni temelj  za izplačilo škode in tudi na višino priznane škode. Zato nas pokličite čim prej, da vas bomo varno vodili skozi proces s ciljem maksimalno zaščititi vaše interese. V primeru, da ste vso administracijo ob nastanku prometne nesreče že uredili sami po svojih najboljših močeh, a se zdravstveno počutite slabo ali pa ste celo poškodovani, morate takoj obiskati zdravnika! Najbolje, da greste na urgenco, kjer vas bodo ustrezno oskrbeli in vam izdali tudi zdravniški izvid. Če v izvidu ni pravilno ali v celoti zapisano stanje kot ste ga izpovedali ob pregledu, je zoper zapisano nujna pritožba. Zdravniška dokumentacija z izvidi vred je za uveljavljanje višine odškodnine ključna. Zato mora v celoti odražati dejansko zdravstveno stanje oškodovanca tako v fizičnem kakor tudi v psihičnem smislu. Zato nas kontaktirajte že pred ali pa vsaj takoj po obisku urgence oz. svojega osebnega zdravnika, da vam pomagamo do pravilne in korektne opredelitve vašega zdravstvenega stanja.

Primer AO škode:

Oškodovanka se je kot sopotnica v avtomobilu poškodovala v prometni nezgodi, ki jo je povzročilo drugo vozilo in je bila zato v bolniškem staležu.  Oškodovanka je bila upokojena, v času nezgode pa je obiskovala kemoterapijo zaradi zdravljenja raka. Zaradi zdravljenja poškodb zaradi nezgode,  je morala terapijo  prekiniti. V odškodninskem zahtevku je oškodovanka poleg običajnih odškodninskih postavk  lahko dodatno uveljavljala in zaradi tega tudi dobila višjo odškodnino iz naslova strahu zaradi prekinitve zdravljenja raka.

NESREČE PRI DELU

Te so pogoste v proizvodnji, kjer se opravlja nevarno delo (stroji, kemikalije). Vsak delodajalec, ki zaposluje delavce, je dolžan skrbeti za  varnost pri delu. Temeljna načela Zakona o varnosti in zdravju pri delu ZVZD-1 določajo obveznosti in odgovornosti delodajalca, da v delovnem okolju zagotavlja varnost in zdravje delavcev. Delodajalec mora delavca usposobiti za varno opravljanje dela ob sklenitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in novih sredstev za delo ter ob vsaki spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu. Delavci morajo pred začetkom zaposlitve prejeti navodila za varno opravljanje dela, prav tako morajo biti ustrezno poučeni o delovnih procesih in delovnih nevarnostih, pri delu pa so dolžni uporabljati zaščitna sredstva. V kolikor pri delodajalcu zato ni bilo ustrezno poskrbljeno in je prišlo do delovne nezgode, v kateri je bil poškodovan delavec, se naknadno ugotavlja odgovornost delodajalca.

Za poškodbo pri delu se po 66. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ-2 šteje:

• poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
• poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;

Veljavni Zakon o varnosti in zdravju pri delu določa obveznost, da mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oziroma nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni, kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen.

Delodajalec v postopku, ki ga izvede po delovni nezgodi, pogosto skuša odgovornost za nezgodo prevaliti na delavca. Zato vam svetujemo, da   čimprej vzpostavite stik z nami, saj vam bomo svetovali in vas vodili skozi postopek uveljavitve odškodnine. Delodajalec ima za primer delovnih nezgod delavcev pri delovnih nezgodah pogosto zavarovano svojo odgovornost pri zavarovalnici, zato  je za ugotavljanje odgovornosti delodajalca in določitve višine odškodnine odgovorna zavarovalnica. Če je delodajalec ali zavarovalnica odklonita zahtevek, ker menita, da ne obstaja odgovornost delodajalca ali ponudita prenizko odškodnino, je potrebno vložiti tožbo na pristojnem sodišču.

Primer delovne nezgode:

1. Delavec se je poškodoval  na svojem delovnem mestu pri delu z lepili, poškodba pa se je v obliki opeklin na rokah pokazala šele čez nekaj ur.  Zdravljenje opeklin je trajalo več mesecev, delavec je bil v bolniškem staležu  Delodajalec je takoj po nezgodi  izdelal zapisnik o nezgodi, v katerem je priznal svojo odgovornost za nezgodo, nato pa  čez nekaj časa napravil nov zapisnik, ki ga je izdelal zunanji izvajalec delodajalca za varstvo pri delu in v njem prevalil odgovornost za nezgodo na delavca, saj naj bi bile poškodbe  posledica dermatološke bolezni delavca.  Ob zaključku zdravljenja je delavec utrpel škodo zaradi pretrpljenih telesnih bolečin, strahu in zmanjšanja življenjskih sposobnosti. Delavec je najprej neuspešno uveljavljal odškodnino pri zavarovalnici delodajalca, pri kateri je imel zavarovano svojo odgovornost za nezgodo pri delu, ker so v zavarovalnici trdili, da gre za dermatološko bolezen. Na predlog naših izkušenih strokovnjakov se je delavec odločil vložiti tožbo  na pristojnem sodišču. Celotni spor pred sodiščem je trajal  dve leti, vendar pa je bil delavec v pravdi uspešen, saj mu je sodišče na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke, ki je potrdil vzročno zvezo med poškodbo delavca in nevarnimi snovmi pri delu, prisodilo odškodnino tako za telesne bolečine, strah ter zmanjšane življenjske sposobnosti.
2.  Delavka se je poškodovala pri delu v ribarnici, ko se je urezala z nožem pri filiranju  rib in bila zato v bolniškem staležu. Za uveljavitev  odškodnine pri zavarovalnici je bilo potrebno izkazati, da je šlo za poškodbo  zaradi  nevarnega dela  oziroma povečane nevarnosti pri delu. To smo izkazali z  večjim  številom podobnih nezgod na tem delovnem mestu. Naši strokovnjaki so tako uspeli dokazati, da je šlo za nevarno delo in je bila zato delavki ponujena  primerna odškodnina. 

CIVILNOPRAVNI ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI IN ODŠKODNINE

Gre za nezgode, ki se dogodijo  v različnih življenjskih situacijah, v katerih pride do poškodbe oškodovanca,  za nezgodo pa je odgovorna tretja oseba. Pri smučanju je to običajno  upravljalec smučišča ali pa drugi smučar, pri padcu na poledenelem cestišču vsakokratni lastnik tega cestišča (zasebni lastnik, ki je lahko fizična oseba ali gospodarska družba ali pa oseba javnega prava kot na primer občina). V primeru padca kamenja na cestišče, ko se po njej vozimo kot kolesarji ali vozniki avtomobila ali motornega kolesa, je za nezgodo in škodo  odgovoren vzdrževalec cestišča, v primeru negode zaradi divjadi na avtocesti pa DARS. V primeru nezgode na letnem sankališču ali pa na toboganu v toplicah ali v adrenalinskem parku, gre običajno za odgovornost lastnika teh naprav.  

Pomembno je, da oškodovanec pri vsaki taki nezgodi obvesti lastnika naprave ali objekta in pokliče policijo,  ki o nezgodi napravi zapisnik, v primeru, da policija odkloni prihod na kraj nezgode,  pa mora oškodovanec   pridobiti izjave prič nezgode, fotografirati kraj nezgode, saj izjave prič in  fotografije potem služijo kot dokaz o nastanku nezgode.  V primeru telesne poškodbe je potrebno obvezno obiskati zdravnika, ki izstavi ustrezno potrdilo o poškodbi in potrebnemu zdravljenju. Zdravljenju nato sledi  odškodninski zahtevek naslovljen na odgovoren subjekt ali njegovo zavarovalnico, po prejemu morebitnega odklonilnega odgovora  odgovorne osebe pa se zoper  le-te vloži tožba na pristojnem sodišču.

Primeri:

1. Smučar se je poškodoval na smučišču, ko je  prevozil vrvi v snegu, ki so ostale od tekmovanja na smučišču. Odgovornost za nezgodo sta nosila tako organizator tekmovanja, ki je bil zadolžen za pospravljanje proge kot smučišče, ki je pri odprtju proge po tekmovanju spregledalo navedene vrvi. Oškodovanec je tako ustrezno odškodnino uveljavil  iz naslova zavarovanja odgovornosti smučišča.  
2. Pes je ušel iz hišnega dvorišča na cestišče, kjer je tedaj pripeljal voznik z vespo. Da bi preprečil nesrečo je voznik vespe zaviral in pri tem padel ter se poškodoval. Poškodovana je bila tudi vespa. Voznik vespe je od lastnika psa  uveljavil odškodnino za lažje telesne poškodbe in materialno škodo iz naslova zavarovanja odgovornosti lastnika psa, ki je imel sklenjeno zavarovanje hiše, ki vključuje tudi zavarovanje za škode, ki jih povzroči  lastnik ali oseba, ki živi z njim v skupnem gospodinjstvu, tretjim osebam. Del škode je tako povrnila zavarovalnica lastnika psa, del pa je moral povrniti  lastnik psa neposredno, saj je bila  zavarovalna vsota, ki jo je izplačala zavarovalnica  prenizka za povrnitev celotne škode, ki jo je utrpel voznik vespe.
3. Starejša oškodovanka je padla v vhodu  v večjem trgovskem centru, ker so bila tla mokra zaradi snega. Oškodovanka si je pri padcu zlomila zapestje. Nezgodo  je prijavila varnostniku centra, ki je napravil zapisnik, ki je bil potem osnova za izplačilo odškodnine iz naslova zavarovanja odgovornosti lastnika nakupovalnega centra.
4. Oškodovanka je padla pri nakupovanju v živilski trgovini, in sicer ji je zdrsnilo na grozdnih jagodah, ki so bile na tleh na oddelku zelenjave in si pri padcu zlomila nogo ter bila zaradi tega na daljšem bolniškem staležu ter s trajnimi posledicami po zaključku zdravljenja.  Trgovina oziroma njena zavarovalnica je plačilo odškodnine odklonila, ker naj bi na oddelku sadja  visela tabla z opozorilom pred nevarnostjo zdrsa zaradi sadja na tleh in ker naj bi trgovina  izvajala redno čiščenje tal vsako uro. Oškodovanka po posvetu z našimi strokovnjaki  vztraja pri izplačilu odškodnine, saj  table z opozorilom ni bilo, prav tako niso izvajali rednega čiščenja. Oškodovanka je zato  zoper trgovino vložila tožbo.